Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jože Plečnik si je od leta 1932 do 1956 dopisoval z bosanskim frančiškanom Josipom Markušićem. Korespondenca obsega 800 enot. Kaj nam tako obsežno dopisovanje v tako dolgem časovnem obdobju pove o njem kot človeku in družbeno političnem okolju v katerem je ustvarjal? Plečnika brez teh pisem ni moč predstaviti, zatrjuje umetnostni zgodovinar France Stele.

Jože Plečnik si je od leta 1932 do 1956 dopisoval z bosanskim frančiškanom Josipom Markušićem. Korespondenca obsega 700 enot. Kaj nam tako obsežno dopisovanje v tako dolgem časovnem obdobju pove o njem kot človeku, o njegovi veri in družbeno političnem okolju v katerem je ustvarjal? Plečnika brez teh pisem ni moč predstaviti, zatrjuje umetnostni zgodovinar France Stele.

11. februar je svetovni dan bolnikov. Nagovoril nas bo predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov, dr. Janez Dolinar. O človekovi identiteti, sodobni družbi in katehezi pa so na simpoziju razmišljali katehisti in kateheti. »Najsi torej jeste ali pijete ali delate kaj druga, vse delajte v Božjo slavo«, bo v duhovni misli spodbudil pater Branko Petauer.

Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

V službi in na poti v službo preživimo približno tretjino življenja. Toda zaposlene v prenekaterem podjetju ali državni ustanovi dušijo slabi odnosi v kolektivu. Ti se širijo, ker se lahko, ker nihče ne ukrepa, pravi strokovnjakinja za krizno komuniciranje.

Pomoč pri rojstvu otroka je prav posebno, neprecenljivo poslanstvo, poudarjajo babice ob svojem mednarodnem dnevu. Kako to, da je Slovenija ena od osmih držav, ki so skupaj dosegle vpis babištva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva?

3. del: Ognjeniki

Živimo na ognjeniškem planetu. Nekateri ognjeniki izbruhnejo tako silovito, da kosi žareče lave odletijo več sto metrov visoko. Neustrašna ekipa je opravila podvig, kakršnega se doslej ni drznil lotiti še nihče. Z najnovejšo tehnologijo je posnela enega najbolj eksplozivnih ognjeniških izbruhov na Zemlji iz neverjetne bližine.

SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Crichton, Tristan Quinn, Vanessa Lucas, Faith Musembi.

Ross in Julia Jansen – Van Vuuren sta svetovljana, ki sta našla svoje domovanje v Sloveniji. Ross je znanstvenik, samostojni raziskovalec na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Oba s soprogo Julio sta tudi člana Mednarodne krščanske cerkve Ljubljana.

ZA(UPANJE) je naslov letošnje Ženske konference, ki jo pripravljajo članice evangelijskih cerkva in skupnosti iz vse Slovenije. Letos bo srečanje potekalo v soboto, 11. maja. Vsebino konference so nam predstavile Glorija Forjan, Renata Berginc, Samanta Kopčok in Andreja Klinc.

A Kanapé című műsor elsősorban a fiataloknak szól és az őket érintő témákkal foglalkozik. Benne magyar, külföldi és szlovén együttesekkel, énekesekkel készítünk riportokat, a Zenevilág című rovatban pedig zenés videoklipeket vetítünk. A Divatsarokban fiatal szlovén és magyar divattervezőket mutatunk be.

Tim se zelo težko pretvarja, da je Boris, zlasti pred tistimi, ki so mu blizu. Ko mu Paul pove, da misli, da je Tim kriv, se komaj zadrži.

Dirk počasi okreva. Boji se, da bo ostal hrom in prosi Lindo, naj se loči. Linda mu obljubi le, da bo skrbela zanj, dokler mu ne bo bolje.

Franzi in Steffen odkrijeta, da oba zanimajo stare sorte sadja in zelenjave ...

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020

Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler

Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.

V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt.

Madžarsko prestolnico Budimpešto so ob koncu druge svetovne vojne napadle zavezniške sile. V hrib na budimski strani so zato zgradili zaklonišča v skale, v Budafoku pa so za zaklonišča preoblikovali vinske kleti.

Razkošna dvigala po vsem svetu so tesno povezana z Dachaučanom Rupertom Huberjem, ki je šolo pustil že pri 13 letih.

Mlada podjetnika s furlanskega podeželja vodita oslovsko farmo za mlečno rejo. Dragocene lastnosti so osličjemu mleku pripisovali že v antičnih časih.

Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Kot številnim drugim primorskim emigrantom, ki so se pred Italijani umaknili v Jugoslavijo, jim je trda predla. Živeli so zelo skromno. Politično aktivna sta bila starejša brata, leta 1915 rojeni Rado in pet let mlajši Dušan: »Rado je bil bolj umirjen. Dušan je bil pa … on je verjel v Sovjetsko zvezo, s tem smo bili ... Jaz sem mislila, da je Stalin bog.« Bila sta zelo bistra, Dušan je študiral romanistiko, Rado pa ruski jezik in pravo. Oba sta bila aktivna v komunističnem gibanju in na protivladnih demonstracijah, ki jih je pogosto podpirala Kominterna. Dušan je bil celo med ustanovitelj Društva prijateljev Sovjetske zveze, prav on je k sodelovanju pritegnil Karla Destovnika.

Kmalu po okupaciji leta 1941 so okupatorji oba brata internirali v Italijo. Tam sta malo pred kapitulacijo Italije zbežala iz zapora in ustanovila 24. garibaldinsko brigado Pio Borri. Dušan je postal tudi njen prvi politični komisar. Leta 1944 so v kraju Caprese Michelangelo fašisti njegovo brigado presenetili in Dušana Bordona v boju smrtno ranili. Prav letos mu bodo italijanski antifašisti postavili spomenik.

Rado je vojno preživel, v Ljubljano je prišel v zmagovitem sprevodu in kot kulturnik prvi spregovoril na Radiu Ljubljana. Bil je književnik, prevajalec in vsestranski kulturni delavec, ki pa je izkusil tudi zapore novega režima, iz katerega se je pogosto norčeval. Zanimiv je pred tem tragičen prizor, ko Rado in Božena opazujeta ujete in pretepene domobrance na poti v smrt in jim Rado kljub nasprotovanju stražarja prinese vodo.

Mlada Božena je verjela v komunizem in Stalina, kot jo je učil režim: »Potem pa pride informbiro. Jaz sem bila v delovni brigadi, mislila sem, da gradimo socializem. In opolnoči so nas nagnali ven in nam povedali, da zdaj pa s Stalinom nismo več prijatelji. Ne moreš razumeti, še včeraj je bil bog, danes je pa baraba. Ja to ne gre. Kaj pa je narobe zdaj s tem Stalinom. Jaz sem bila čisto indoktrinirana.« Družina je potem spregledala in do režima vzpostavila distanco. Božena je končala študij in delala v bolnišnici na rentgenu. Izjemno zanimiva je bila njena izkušnja, ko je v petdesetih letih delala v bolnišnici v Veliki Britaniji. Veliko in rada je inštruirala angleški jezik ter bila uspešna tudi pri tistih, nad katerimi so drugi že obupali.

Boženino pričevanje, od neomajne vere v komunistično ideologijo do spoznanja resnice in Svetega pisma, ki ga ob koncu pričevanja prime v roke, je hkrati prispodoba življenja preizkušene Slovenke, Primorke in Ljubljančanke, ki pri svojih 92 letih preseneti s čilostjo ter veselim značajem.